Novice

Minilo je šest dni in napočil je čas za drugi del naše zabave. Mrzel veter in nekaj snežink ni motilo zmajev, saj smo prišli na tribuno v lepem številu s samo enim razlogom: da podpiramo svoj klub. Koliko nas je bilo na tekmi? Slabih 300 po našem štetju… Nismo pa prepričani in da ne bi sprovocirali kakšno nekotrolirano internetno nasilje nad našo skupino bodo točno in uradno številko sporočili prijatelji numerologije iz druge strani Trojan.

Pohvaliti je potrebno navijanje, ki je bilo, če odštejemo nekatere trenutke, na zelo visokem nivoju. Kljub slabemu rezultatu, Olimpija je zopet zgolj remizirala pa je tokrat bila igra na malo višjem nivoju in prisotna je bila tudi tako željena borba. Sreča je opoteča in kdor ne da -ta dobi. Staro nogometno pravilo, ki se je tudi tokrat izkazalo za točno!

Verjamemo, da je z voljo in predanostjo mogoče vse. Prvenstvo se nadaljuje in pozivamo vse navijače Olimpije, da se nam pridružijo na tribuni v soboto na domači tekmi proti Celju. Kot že veste, pa nas v sredo čaka še eno gostovanje.

Vsi v Gorico!

Na prvi tekmi spomladanskega dela se je zbralo slabih 200 zelenih zmajev. Kar je seveda največ v tem kolu od vseh ostalih navijaških skupin a to itak ne šteje, ker smo trenutno v krizi. Navijanje je bilo zelo dobro, na trenutke celo fenomenalno. Predvsem ponavljanka Green Dragons to smo mi… in nova pesem Zagorele spet baklje so…. Na začetku tekme je tribuno prekrila malo prevelika zastava (pobrana iz nekoč davno neuresničene koreografije na hokeju), ki se je zavihtela kot jadro v želji, da naši nogometaši odjadrajo novi zmagi naproti. Na žalost pa je bila predstava na igrišču sramotna. Nobenega žara, nič borbe in prvi strel na vrata nasprotnika v 91 minuti iz prostega strela.
V drugem polčasu je bil na vrsti mini paper show in dokončna osvojitev dveh novih pesmi, ki bosta postali stalnica v spomladanskem delu. Zagorele spet baklje so….in Še smo tu s teboj….
Po tekmi so sledile neprijetne scene, ko so Dragonsi čisto upravičeno vdrli v garderobo domačih nogometašev in jim povedali svoje. Ljubljana zna zaploskati tudi v primeru porazov ali remijev, ne trpi pa da na igrišču ni borbe in ni igre. Zavedamo se težkega terena, slabih pogojev. Tudi točka je osvojena. A to ni dovolj za Olimpijo. Olimpija ni Drava ali Primorje. Tukaj je potrebno teči po terenu in se boriti za vsak centimeter igrišča.

Po tekmi so se pojavljala namigovanja, da je bil vdor GD zrežiran s strani tistih, ki želijo na trenerskem stolčku Bojana Prašnikarja. Vsem tem odgovarjamo, da je Bojan Prašnikar nezaželjen iz naše strani in se z morebitno njegovo vlogo v Olimpiji ne bomo sprijaznili. Včerajšnji dogodki tudi niso nezaupnica klubu. Prišlo je samo resno opozorilo da je priprav konec in da se je prvenstvo začelo. Bolje da pride to nezadovoljstvo na plano v prvem kolu, kot da se srd množic nabira iz tekme v tekmo in potem izbruhne v nekontrolirano nasilje, ki ni produktivno za naš klub.
V soboto ob 15.00 uri je nova tekma. Nova priložnost za vse nas, da pokažemo na tekmi proti Domžalam kaj je to nogomet in kako nogomet igrajo zmaji! Naj bruhajo ogenj. Nikoli ni v ospredju samo in edino rezultat. A tega nikoli ne bo, če ne bo borbe, švica in »umiranja« na terenu za tiste, ki vas spodbujajo in konec koncev zaradi samega sebe. ZOI so dale kar nekaj odličnih primerov kako je potrebno dojemati šport in vsi lahko upamo, da se bo to odrazilo tudi na igrišču v soboto. Mi bomo navijali po najboljših močeh, vi pa igrajte kot se spodobi!!!

http://www.youtube.com/user/GreenDragons1988

Skupina, ki obstaja skoraj 22 let se mora v nekem trenutku ustaviti, združiti vrste in ugotoviti kaj želi v prihodnjih letih narediti in ustvariti. Danes je za tak korak idealen trenutek. Nov objekt, ki se gradi, nova Olimpija, ki se gradi in vedno nove in nove generacije navijačev iz Ljubljane in širše ter bližnje okolice so aduti, ki jih držimo vsi skupaj v rokavu. Kako in kdaj jih bomo unovčili je odvisno samo od nas samih.

Potrebno je začeti hoditi na tekmo z zavestjo! Glasno podpirati svoj klub! Končalo se je obdobje z rokami v žepu in tihim petjem. Od danes naprej iz naše tribune grmi. Vsi kot eno, vsi za eno! Za našo Olimpijo.
Ko si nekaj zastavimo potem tudi to izpeljemo. Skupino ustvarjamo vsi. Vsak s svojim prispevkom, ki ga je sposoben doseči. Green Dragonsi so za člane vrednota, ki je na prvem mestu. Punce, šola, službe bodo na resnih preizkušnjah v trenutkih, ko bo skupina potrebovala množičnost. Za pravega navijača tukaj ni dileme!
V nedeljo je tekma, ki bo postregla z marsikaterimi odgovori.

Nedelja bo priložnost, da skupina doseže še večjo enotnost in čut povezanosti. Tako kot si staršev, bratov in sester ne izbiraš sam, si tudi sonavijačev na tribuni ne moreš. A dokler smo na tribuni skupaj do takrat dihajmo kot eno in drug drugemu dokazujmo zakaj smo tam. V zraku je nekaj novega – začuti to energijo v nedeljo proti Nafti in potem vsak teden znova, kjerkoli bo naša Olimpija igrala.

ENO ŽIVLJENJE, ENA LJUBEZEN – OLIMPIJA LJUBLJANA

Po dveh solidno oddelanih gostovanjih na prijateljske tekme, smo se dragonsi na zadnjo, odpravili najbolj številčni. Večer pred tekmo, nas je nekoliko razočarala novica, da je že tako prezgodnji termin tekme naše Olimpije s hrvaškim prvoligašem Slaven Belupom prestavljen na še zgodnejši termin. Tako je bila namesto predvidene 13.00 ure, tekma prestavljena na 11.00 uro.  Bus dragonsov se je iz Ljubljane odpravil že nekaj čez sedmo jutranjo. Tu velja seveda omeniti, da bi v primeru normalne ure tekme, en sam bus bil premalo.

Pot je potekala brez problemov in kmalu smo se malo ustavili na hvaški meji. Takoj, ko so hrvaški cariniki uvideli naš bus se je pa začelo. V roku petnajstih minut je  na hrvaško mejo prišlo še vsaj dvajset policistov. Prvi problem je nastal, ker niso imeli dovolj ustnikov za preverjanje alkohola v krvi. Odločili so se namreč, da bo vsak dragons pihal in nato se bodo na podlagi rezultatov alko testa odločili, kdo lahko gre čez mejo in kdo ne. Kljub dolgem pregovarjanju, da bo to trajalo predolgo, niso popustili. Povedali smo jim, da dragonsi delujemo kot celota in da nobenega ne bomo pustili na meji. Ali gremo vsi ali pa nobeden. Ne moremo se izogniti občutka, da so (tako kot v večini primerov) samo iskali dlako v jajcu. Če ne bi bilo to, bi pa našli nekaj drugega. Omenjali so namreč tudi, da bi se morali prej najaviti, a smo se jim samo nasmejali. Kot zanimivost velja omeniti poskus našega člana, da jih tudi on malce nasmeji, a je namesto smeha dobil le sovražne poglede in negodovanja. Ob vprašanju hrvaškega carinika, kam smo namenjeni jim je ta odvrnil, da v Južno Afriko, hehe. Kasneje smo se odpravili nazaj proti naši lepi Ljubljani.

Na busu je padla ideja, da malo podpremo še naše košarkaše, ki so igrali polfinale v Novem Mestu. Najbolj zagrizeni so zbrali pet avtov in se odpravili še v Novo Mesto. Tam smo malce predavali o navijaški kulturi  domačim navijačem , ki so po videnem pravi nasledniki troterrjev, heheh. Fantje marsikaj še ne vedo, a se bodo že še naučili. To, da se dreti ubi žabarja, ni lepo, so se namreč že. Olimpija je zmagala, mi pa smo v enem dnevu oddelali dva gostovanja. Sedaj pa recite, da mi nismo edinstveni in posebni, hehe.

Se vidimo na prvi domači tekmi proti lendavski Nafti!

Ostajamo zvesti naši ljubezni do Olimpije in vztrajni v tem, da jo vedno spremljamo, kjer igra.